Objave, označene z ‘živali’

Karibi 07: Dominica – vzhodna obala, želve in Carib Village

Zadnja dva dni na Dominiki sva stanovala na vzhodni obali.

Prvi dan sva se odpeljala proti jugu, vse do vasi La Plaine (k sreči sva prišla tja, ker imajo bolj poredko bencinske črpalke). Tam sva v bistvu samo natočila avto (kupila bencin v kanistrih v trgovini), pojedla kosilo, nato pa do večera počakala na plaži v mestu Rosalie. Glavni namen tega dne je bil opazovanje največjih želv orjaških usnjač (leatherback), ki vsako leto pridejo na karibske otoke odlagat jajca.

Plaža pri La Plaine

Plaža pri La Plaine

Motiv iz plaže pri La Plaine

Motiv iz plaže pri La Plaine

Tisti večer je prišla na obalo samo ena, velika 195 cm. Kakšni dve uri smo jo opazovali, kako neuspešno poskuša poiskati pravo mesto, kjer bi lahko zakopala jajca, potem pa sva bila z Manco preutrujena (mene je še čakala cca 1h vožja domov). Vseeno je bilo prav neverjetno, ko takšna velika zadeva počasi lomasti po plaži in maha z orjaškimi plavutmi po mivki, ko koplje luknjo.

Orjaška usnjača (leatherback) pri kopanju luknje

Orjaška usnjača (leatherback) pri kopanju luknje

Naslednji (zadnji dan na Dominiki) sva pred odhodom na letališe obiskala še Carib Village, samo tukaj še vedno prebivajo prvotni prebivalci Karibov. Voden sprehod skozi vas in prodaja spominkov.

Carib Village

Carib Village

Popoldne na letališče, vrnila avto, naštopala drugo letalo, ki je pristalo na otoku in poletela na Barbados 😉

Karibi 06: Dominica, južni del in Boiling Lake

Toliko se je zgodilo v zadnjem tednu, da me je kar strah objavljat nov prispevek, ker že vem, da ne bom mogel vsega zaobjet.

Iz mesta Roseau sva se v četrtek preselila v Scotts Head, kjer sva bila do danes. Majhna ribiška vasica povsem na jugu Dominike, ki je bilo dobro izhodišče za nekaj zanimivih izletov.

Scotts Head

Scotts Head

Prvi dan sva šla snorkljat okoli polotoka, podvodno dno je izjemno, saj je celoten zaliv podvodni krater in se voda samo nekaj metrov od obale spušča 200 m globoko. Voda je kristalno bistra, vidljivost bi ocenil na 15 – 20 m. Prvi dan sva dobila še postrežbo na obali, ko sva prišla iz vode:

Postrežba na plaži

Postrežba na plaži

Vračam se iz globine

Vračam se iz globine

Snorkljanje okoli Scotts Head

Snorkljanje okoli Scotts Head

Naslednji dan (petek) sva odšla do Champagne Reef. Dominika je najmlajši otok v Karibih in je zato vulkansko še aktivna. To je mogoče videti na dosti krajih po otoku (nižje v postu). Champagne Reef je znan po tem, da blizu obale iz morskega dna prihajajo mehurčki. Ostalo pa že ime samo pove …

Obala pred Champagne Reef

Obala pred Champagne Reef

Dotik dna z roko je zelo zanimiv – skale so vroče!

Champagne Reef

Champagne Reef pod vodo

Stanovala sva v Ocean View Apartments, s katerimi nisva bila najbolj zadovoljna, saj nisva imela dostopa do interneta in s tem težko planirala naslednje prenočišče. Razen tega je bil pogled na ocean res dober 🙂

Ocean View

Ocean View

Spodnjo sliko je naredila Manca – iguane so domače verjetno po vseh karibskih otokih, dosti sva jih videla že na Portoriku, Culebri, pa tudi tukaj jih kar pogosto srečaš.

Iguana

Iguana

V soboto sva se šla potapljat na stene okoli podvodnega kraterja, ki se razteza med Scotts Head in Soufriere. Dva zelo zanimiva potopa, tako z vidika razgibanega morskega dna, kot podvodnega življa (ogromen sting ray, želva, velik eagle ray, frogfish in še veliko ostalih zadev):

Frogfish

Frogfish

Včeraj (nedelja) pa je šele nekako pri zajtrku zares padla odločitev, da greva na 6 urno turo na Boiling Lake. Dan prej sva popoldne rentala avto, ker sva nekako prišla do zaključka, da bova težko videla še preostali del otoka, če ne bova bolj mobilna. Pohod je res naporen, sedaj priznam, da opozorila v vodičih in na internetu niso ‘overrated’. Najprej po 2 urah hoje po zelo razmočeni in vlažni poti, ki je tu in tam sestavljena iz lesenih hlodov, prispeš v Valley of Desolation. Tukaj najdeš ogromno žveplenih vrelcev, voda v potočkih je ponekod tako vroča, da se lahko opečeš, skale pa vseh možnih barv.

Valley of Desolation

Valley of Desolation

Od tu najprej je še cca 1 ura hoje do Boiling Lake-a. Jezero z razlogom nosi to pravljično ime, saj je voda v resnici tako vroča, da vre – vsaj na sredini. Iz slik je razvidno, da nisva imela najlepšega vremena, ampak v bistvu je bilo na poti tja še znosno. Ravno ko sva se odpravila nazaj, pa se je noro uscalo in je samo za kratke premore ponehalo do konca poti. Zaradi tega so reke, ki jih moraš na poti prečkati, zelo hitro narasle in plezanje po hudournikih je bilo že skorajda nevarno v teh razmerah – meni sicer še vedno v užitek, Manci malo manj.

Manca obeduje pri Boiling Lake

Manca obeduje pri Boiling Lake

Boiling lake v megli (kasneje, ko je začelo deževati, se je dejansko videlo kako vre)

Boiling lake v megli (kasneje, ko je začelo deževati, se je dejansko videlo kako vre)

Takole (skoraj) popolnoma premočena sva se ob 16.30 vrnila do najinega avta, ki je čakal pri Titou Gorge.

Po uspešni turi na Boiling Lake

Po uspešni turi na Boiling Lake

Danes sva se odpravila naprej, zapustila južni in zahodni del Dominike in sedaj ostajava še za 2 dni v vasi Salybia na vzhodu otoka.

Seliva se na sever - Hell's Gate in Red Rocks

Na poti proti Salybia- Hell’s Gate in Red Rocks

Na poti sem sva se ustavila ob cesti, da sem nabral eno celo vrečko mangov – to kar so nam jabolka, so njim ti sadeži.

Krožnik mangotov

Krožnik mangotov

Naslednji post bo pa že verjetno z zadnjega otoka tega popotovanja – Barbadosa 😉

Veterinarska postaja Brestanica na spletu

Pred dobrim tednom sem postavil na splet novo spletno stran za Veterinarsko postajo Brestanica – povsem svež videz, narejena s CMS sistemom Contao in s polno novimi funkcionalnostmi. Tudi baza podatkov in člankov se hitro polni, saj so vsi v podjetju zagreti da bi na vseh področjih dela kar se da uspeli.

vpb-stran

V kratkem pride verjetno še kakšna rubrika, vsekakor pa članki in novosti 🙂

Sobotni sprehod po Mengšu

Bolj zaradi arhiva kot zares, nekaj slik posnetih z Mančinim fotoaparatom danes  🙂

Jap, z Nikonom sem moral slikat 😀

Prve zimske radosti

Nič teksta, samo nekaj slik … (a se s tem kontriram?)

Tole je posnela sestra - Petra


Kolo in Bohor

Polž orjak

Nanj sem naletel v soboto, ko sem se sprehajal po našem gozdu. Je bil res kar orjak, čeprav morda na sliki ne izgleda 🙂