Objave, označene z ‘potapljanje’

Karibi 06: Dominica, južni del in Boiling Lake

Toliko se je zgodilo v zadnjem tednu, da me je kar strah objavljat nov prispevek, ker že vem, da ne bom mogel vsega zaobjet.

Iz mesta Roseau sva se v četrtek preselila v Scotts Head, kjer sva bila do danes. Majhna ribiška vasica povsem na jugu Dominike, ki je bilo dobro izhodišče za nekaj zanimivih izletov.

Scotts Head

Scotts Head

Prvi dan sva šla snorkljat okoli polotoka, podvodno dno je izjemno, saj je celoten zaliv podvodni krater in se voda samo nekaj metrov od obale spušča 200 m globoko. Voda je kristalno bistra, vidljivost bi ocenil na 15 – 20 m. Prvi dan sva dobila še postrežbo na obali, ko sva prišla iz vode:

Postrežba na plaži

Postrežba na plaži

Vračam se iz globine

Vračam se iz globine

Snorkljanje okoli Scotts Head

Snorkljanje okoli Scotts Head

Naslednji dan (petek) sva odšla do Champagne Reef. Dominika je najmlajši otok v Karibih in je zato vulkansko še aktivna. To je mogoče videti na dosti krajih po otoku (nižje v postu). Champagne Reef je znan po tem, da blizu obale iz morskega dna prihajajo mehurčki. Ostalo pa že ime samo pove …

Obala pred Champagne Reef

Obala pred Champagne Reef

Dotik dna z roko je zelo zanimiv – skale so vroče!

Champagne Reef

Champagne Reef pod vodo

Stanovala sva v Ocean View Apartments, s katerimi nisva bila najbolj zadovoljna, saj nisva imela dostopa do interneta in s tem težko planirala naslednje prenočišče. Razen tega je bil pogled na ocean res dober 🙂

Ocean View

Ocean View

Spodnjo sliko je naredila Manca – iguane so domače verjetno po vseh karibskih otokih, dosti sva jih videla že na Portoriku, Culebri, pa tudi tukaj jih kar pogosto srečaš.

Iguana

Iguana

V soboto sva se šla potapljat na stene okoli podvodnega kraterja, ki se razteza med Scotts Head in Soufriere. Dva zelo zanimiva potopa, tako z vidika razgibanega morskega dna, kot podvodnega življa (ogromen sting ray, želva, velik eagle ray, frogfish in še veliko ostalih zadev):

Frogfish

Frogfish

Včeraj (nedelja) pa je šele nekako pri zajtrku zares padla odločitev, da greva na 6 urno turo na Boiling Lake. Dan prej sva popoldne rentala avto, ker sva nekako prišla do zaključka, da bova težko videla še preostali del otoka, če ne bova bolj mobilna. Pohod je res naporen, sedaj priznam, da opozorila v vodičih in na internetu niso ‘overrated’. Najprej po 2 urah hoje po zelo razmočeni in vlažni poti, ki je tu in tam sestavljena iz lesenih hlodov, prispeš v Valley of Desolation. Tukaj najdeš ogromno žveplenih vrelcev, voda v potočkih je ponekod tako vroča, da se lahko opečeš, skale pa vseh možnih barv.

Valley of Desolation

Valley of Desolation

Od tu najprej je še cca 1 ura hoje do Boiling Lake-a. Jezero z razlogom nosi to pravljično ime, saj je voda v resnici tako vroča, da vre – vsaj na sredini. Iz slik je razvidno, da nisva imela najlepšega vremena, ampak v bistvu je bilo na poti tja še znosno. Ravno ko sva se odpravila nazaj, pa se je noro uscalo in je samo za kratke premore ponehalo do konca poti. Zaradi tega so reke, ki jih moraš na poti prečkati, zelo hitro narasle in plezanje po hudournikih je bilo že skorajda nevarno v teh razmerah – meni sicer še vedno v užitek, Manci malo manj.

Manca obeduje pri Boiling Lake

Manca obeduje pri Boiling Lake

Boiling lake v megli (kasneje, ko je začelo deževati, se je dejansko videlo kako vre)

Boiling lake v megli (kasneje, ko je začelo deževati, se je dejansko videlo kako vre)

Takole (skoraj) popolnoma premočena sva se ob 16.30 vrnila do najinega avta, ki je čakal pri Titou Gorge.

Po uspešni turi na Boiling Lake

Po uspešni turi na Boiling Lake

Danes sva se odpravila naprej, zapustila južni in zahodni del Dominike in sedaj ostajava še za 2 dni v vasi Salybia na vzhodu otoka.

Seliva se na sever - Hell's Gate in Red Rocks

Na poti proti Salybia- Hell’s Gate in Red Rocks

Na poti sem sva se ustavila ob cesti, da sem nabral eno celo vrečko mangov – to kar so nam jabolka, so njim ti sadeži.

Krožnik mangotov

Krožnik mangotov

Naslednji post bo pa že verjetno z zadnjega otoka tega popotovanja – Barbadosa 😉

Karibi 03: Culebra

Te dni od zadnje objave sedaj preživljava na manjšem otoku Culebra, vzhodno od glavnega otoka Portorika. Umik sem je bil kar dobra odločitev, ki so nama jo samo potrdili še lokalni prebivalci. “Big Island”, kakor mu pravijo domačini na Culebri, je namreč preveč obljuden, preveč industrializiran, tukaj šele lahko začneš uživat počitnice.

Najbolj od vsega do zdaj mi je všeč to, da se ne počutim kot turist. Spoznala sva se z nekaj domačini na otoku, tako da naju že na vsakem koraku nekdo pozdravlja, tako sva dobila tudi veliko koristnih informacij kaj kam in kako.

Prvi dan sva se kopala na obali takoj zraven mesta Dewey, Melones Beach. Zanimiva lokacija za snorklanje, na dosegu nog iz mesta:

IMG_1390

Takšni rakci samotarci se počasi sprehajajo po plažah – pri nas jh še nisem videl zunaj vode, tu pa imam občutek, da hodijo po celotnem otoku.

IMG_1386

Skat, ki ga je odkrila Manca pri snorklanju.

Drugi dan bivanja (včeraj) pa sva se šla zares potapljat, s čolnom na 2 dive spota, kjer je kar mrgolelo podvodnega življa (predvsem na drugi lokaciji, Tamarindo Beach, kamor greva jutri ležat):

IMG_1396

Manca med potopom …

IMG_1403

Riba plamenka (Lion Fish)

IMG_1431

Jata rib …

Danes sva se odpravila na plažo, zaradi katere večina turistov sploh obišče ta otok: Flamenco Beach. Lahko potrdiva, da so govorice o verjetno najlepši plaži na Karibih kar resnične 😉

 

IMG_2089

IMG_2090

IMG_1466

Na koncu te plaže počasi rjavita 2 tanka, še iz časov, ko je imela otok pod nadzorom vojska. Sedaj vsa popisana počasi razpadata na koncu čudovite plaže Flamenco na Culebri 🙂

IMG_3804

Potapljaško križarjenje na barki Ščedro

Kršim sicer kronološko zaporedje mojih izletov to poletje, ampak enostavno ni bilo časa, da bi prej objavil tale prispevek o potapljaškem križarjenju.

Letos pozimi/spomladi sva s prijateljem Rokom naredila potapljaški izpit prve stopnje (OWD pri SSI), tako da je enkrat junija na mail prišlo vabilo za potapljaško križarjenje na barki Ščedro in sicer od 6. do 13. avgusta. Rok se je na žalost odločil za drugi tabor v tem obdobju, zato sem se prijavil kar sam. Pa se je izkazalo za odlično poletno dogodivščino 🙂

Takole smo 6. avgusta izpluli iz Trogirja, prvi dan proti razbitini Ribolovac na Šolti

Bombe pripravljene na potop

Takole smo se lahko cele dneve in večere izležavali na palubi

Ker od februarja pišem blog Waterproof Digital Camera sem na posojo od Olympus Slovenija dobil fotoaparat Olympus Tough TG-810 za testiranje. Tako da sem se tu in tam lahko potapljal s fotoaparatom (če nismo šli pregloboko). Nekaj podvodnih slik vam vsekakor privoščim, je pa to le bežen odsev tega, kaj vse sem videl:

Riba Pirka

V globino

Mlajši soudeleženci križarjenja so se potapljali samo na dih

Od spodaj

Moj buddy, Maruša

Pogled ob steni navzgor

Evo mene potapljača

Ena od lokacij za potop

Brač

Naša barka

Še ena lokacija za potop, tukaj smo imeli tudi nočni potop

Še enkrat Ščedro

Dve potapljaški zastavi

Zadnji dan smo videli še delfine, vendar samo od daleč, kako so lovili neke večje ribe (lice, gofi, palamide, tune?)