Objave iz kategorije ‘meteorologija’

Večerna pulzna celica na jugu

Zanimivo, moja prva omembe vredna nevihtna celica letos. “mah, pulzna”, pravi Nejc. Dobro je, kakšnih 15 minut sem jo opazoval kako je rasla, vsakih 5 minut nov updraft na jugu, a na koncu ji je le uspelo še spravit skup nakovalo 🙂

Radarska slika isti hip, bolj kot ne za arhiv

Stormchease v FVG (Italija)

Jap, pestro vzdušje se kar nadaljuje. Kajpak se še nisem uspel prebiti skozi gigabajte fotografij iz La Palme, ko je bil na vrsti že nov fotografski izziv. V Padski nižini so se včeraj poklopili dobri pogoji in setup za formuliranje divjih neviht in sucercelic, nekaj je bilo tudi možnosti za tornade, pa za enkrat še nisem zasledil kakšnega poročila o slednjem.

Vsekakor je lov uspel, z Nejcem sva zgodaj popoldne pikirala med Palmanovo in Portogruarom, na koncu pristala na lokalnih cestah med Latisano in Codropiom. Okrog pol sedme ure sva naletela na ravno fomulirajočo se supercelico. Dve sliki tu, dve pa sta še v galeriji.

Dve nevihti na današnji večer

Še čisto sveže slike:

nakovalo

Divje nakovalo južne celice

Updraft in neuspel poskus nakovala severne celice

Notri je bilo precej divje

Še ena strela ...

Škrlatni vulkanski sončni zahodi ali “Vulcanic Sunset”

Te dni, ko je toliko govora o nenadnem izbruhu vulkana na Islandiji, je nekaj prahu prineslo tudi v naše kraje. Na splošno sila neprijetna zadeva, ker je celotna Evropa paralizirana, saj so večinoma vsi zračni prostori nad Evropo zaprti. Kljub temu pa lahko ta vulkanski pepel prinese kakšno zanimivo stvar.

Govorim o značilnem vulkanskem sončnem zahodu, ki se zgodi, kadar je dovolj vulkanskega materiala v zgornjih plasteh atmosfere. Ta spektakularen dogodek sem doživel že nekajkrat, nazadnje na MART-u 2009. Pojav nastane, ko se sončeva svetloba, ko prepotuje vso dolgo pot skozi atmosfero, ker pri zahodu Sonca pride v naše ozračje pod majhnim kotom (zaradi česar preživi le globoko rdeči del spektra), odbije od majnih vulkanskih delcev visoko v atmosferi. Na takšnih višinah je zrak že zelo redek in zato ob navadnih zahodih tega pojava ni. Če pa imamo vulkanski pepel visoko v atmosferi, se ta zdeča svetloba odbije in v komcinaciji z modro svetlobo neba, ki je posledica sipanja, dobimo škrlatne oz. vijolične sončne zahode.

Zadnji so bili pri nas konec poletja 2009, posledica izbruha vulkana Sarychev Peak na Kamčatki. Še pol leta po izbruhu je Javor Kac posnel spodnjo sliko na MART-u 2009:

Vulkanski sončni zahod, foto: Javor Kac

Tudi jaz sem takrat posnel nekaj slik, vendar so mi trenutno zaradi težav z operacijskim sistemom nedostopne.

Včeraj sem bil zvečer na Bohorju, od koder imam lep razgled na zahod,  vendar so oblaki na zahodu pokvarili predstavo. Zabasali so namreč atmosfero nekje do 10km, tako da svetloba zahajajočega sonca ni mogla skozi. Vsekakor pa bodite pozorni v naslednjih dneh in tednih zvečer na barvite sončne zahode, ki nam ne uidejo, če bo jasno.