Spet se je zgodilo, da je mesec prešel brez kakršne koli objave. Februarska Avstralija me je povsem izčrpala, tako da aprila ni bilo objave na blogu. Pa tudi maj sedaj še ravno lovim za rep 🙂

Moj študij počasi gre h koncu, tale teden pa bolj počivam v (skoraj 😛 ) moji sobi v rožni – ja, spet sem moral obiskat UKC, tokrat zaradi blažjega vzroka kot lansko leto (izvit gleženj po minuti igre streetball-a na Majskih igrah). Do petka moram biti že vsaj toliko dober, da se lahko grem potapljat. Pa saj bom, sedaj lahko že kar konkretno spet uporabljam nogo.

Torej, da ostanem še malo pri naslovu. Manca in jaz sva se tole pomlad bolj resno lotila lokostrelstva. Jaz sem že prejšnje leto intenzivno začel uporabljat očetov star compound, tako da mu je konec poletja počilo eno od koles – in nadomestnega zaradi starega modela ni bilo mogoče dobiti (vsaj ne dovolj poceni).

Tako sem sedaj šel v nakup bolj resne opreme in ta vikend sem lahko sprobal novi (novi zame, sicer rabljeni) Mathews compound:

Lok res odlično nese, prvič sem streljal z merilno napravo in sprožilcem, pa moram rečt da je res super občutek.

Takole na cca 25 m je šlo večinoma vse v 8, 9 in 10. Moral bom malo posekat zadaj še grmovja, da bom lahko podaljšal strelišče 😀

Manca strelja z golim lokom, brat Jernej pa je sedaj dobil tudi compound Hoyt, ki sem si ga najprej kupil zase, a ugotovil, da nima dovolj natega. Tako da sedaj so že trije resni loki pri hiši 😀

No, ko nisva na strelišču, je pa najlepše v moji sobi 🙂

Še en portret po dolgem času.