Arhiv za December, 2008

Institut Royal des Sciences Naturelles de Belgique

Kot pravi že naslov, sva si danes ogledala Muzej in ištitut znanosti. Kljub temu, da sem bila sprva v dvomih, če mi bo všeč, saj se nikoli nisem posebej navduševala nad dinozavri in nisem videla niti enega dela Jurskega parka in sem bila le prijazna do Primoža, je že sama stavba porušila vse negativne misli o današnjem izletu. Pred vhodom se je razkazoval kip ogromnega dinozavra, intštitut pa je obsegal kar nekaj nadstropij.

Najprej sva si tako ogledala pritličje, kjer so bila okostja dinozavrov. Vse informacije zraven so bile napisane v treh jezikih: flamskem, francoskem in angleškem. Izvedela sem ogromno novega, ne le o samih dinozavrih, pač pa tudi, kako so povezani z današnjim svetom, podobnosti in razlike z življenjem na Zemlji dandanes …

Nato sva odšla na razstavo “Življenje v ekstremnih pogojih”. S poskusi je bila prikazana bitka za preživetje bitij, ki živijo v mrazu, v vročini, na območjih brez kisika, brez vode in v večni temi.

Kasneje sva si ogledala še razstavo vseh ostalih živali – žuželk, sesalcev, rib, ptičev – in čudovito zbirko mineralov in kamnin.

phpzF9pzE

phpCPo2zA

phpCGg2L4

phpSyOhXE

phpI5bUNm

phpTFGlM4

V muzeju sva prebila dobre štiri ure, ki pa so minile kot dan na severu (torej takoj). Sprehodila sva se čez mesto do centra in okoli četrte ure popoldan sedla na metro, ki naju je odpeljal nazaj na najino postajo Herman – Debroux.

Kmalu pa bova spet krenila v center in upava na kakšen žur:)

Dragi bralci bloga, v letu, ki prihaja, vam želiva nešteto veselih treuntkov, solz sreče, bolečin v trebuhu od smeha, malih radosti in sreče.

php970irK

Ni komentarjev | Objavljeno v ostalo | Povezava

Musée Royal des Beaux-Arts in Musée des Instruments Musique

Današnji dan je bil obarvan muzejsko. Vsatala sva malce prej kot sicer, da sva lahko takoj, ko se je muzej z lepo umetnostjo odprl, vstopila. Karta za študente stane 3,5 eur, kar se mi ne zdi preveč, sploh glede na to, koliko vsega se da v muzeju videti. Bunde, plašče in torbe (tudi fotografsko, ja) sva oddala v garderobo, zato iz samega muzeja nimava nič fotografij. Je bilo pa zelo všečno. Sicer ni nihče od naju fanatičen umetnostni interesent, a sva vseeno uživala. Videla sva umetniška (večino slikarska, nekaj pa je bilo tudi kipcev) dela od 15. stoletja do danes. Med njimi je bila tudi nama najbolj znana slika – Maratova smrt.

V popoldanskih urah sva si ogledala še en zelo zanimiv muzej glasbenih instrumentov. Bilo je vsega, klavirji, čembali, godala, kitare, citre, tolkala, pihala, trobila, skratka vsi intrumenti, ki si jih normalen človek more zamisliti v vseh verzijah od najstarejših do takšnih, kot jih lahko vidimo danes. Najbolje od vsega pa je bilo, da sva dobila infrardeče slušalke, s katerimi sva na določenih mestih v muzeju (pred razstavnimi eksponati) lahko poslušala melodije, ki jih glasbeniki izvabljajo iz teh instrumentov. Šla sva tudi na vrh te visoke stavbe, od koder je Primož lahko pofotografiral krasno mestno panoramo.

phpHkZx2b

php4JCx2V

php9nnk9t

phpLmktNN

phpHIP8FN

Jutri si bova ogledala še en muzej – znanstveni z okostji dinozavrov. To bo še nekaj! Zvečer pa ga bova najverjetneje mahnila v center Bruslja na kako zabavo, če pa se nič ne bo dogajalo, imava doma v hladilniku še steklenico šampanjca. Bova pač sama praznovala.

Au revoir!

Ni komentarjev | Objavljeno v ostalo | Povezava

Atomium in Mini-Europe

Danes sva spet vstala pred sončnim vzhodom, zajtrkovala in se nekaj čez enajsto uro dopoldne odpravila na čisto drugi konec mesta, izstopna postaja na metroju – Heysel. Tam se namreč nahaja najzanmenitejši model molekule železovega kristala – Atomium. To je ogromna konstrukcija precej nenavadne oblike. Kupila sva študentske karte za 6 eur, s katerimi sva imela dostop do “muzeja” v kroglah Atomiuma, nato pa sva dooolgo stala v vrsti, da sva se z dvigalom odpeljala na sam vrh, s koder je bil sijajen razgled na okolico.

phpj5uJ1q

php7QIc6p

phpsJfr4b

phpfJzEgS

Okoli pol tretje ure sva pojedla doma narejeno malico in odracala v Mini-Europe. To je park s pomanjšanimi maketami najbolj znanih in najlepših stavb v državah Evropske Unije. Slovenijo predstavljata Prešernov trg in Plečnikovo Tromostovje. Mini-Evropa nama je bila zelo všeč, tudi zato, ker je turistov v tem času zelo malo, vreme pa je naravnost imenitno, zato sva si lahko vsako stvar v miru ogledala.

phpLpOMKr

phpfzBnSY

phpVGDbbL

phpdGkUJc

phpRkMnei

Jutri si bova šla v znamenti MuséeRoyaux des Beaux-Arts in Musée des Instruments de Musique. Komaj čakam!

Očarljivo mestece Bruges

Včeraj sva bila preutrujena, da bi napisala nov post, zato se tale nanaša na včerajšnje dogajanje.

Zjutraj sva nameravala vstati ob sedmih in iti ob pol devetih na vlak za Bruges, vendar so najine budilke na mobitelih zatajile in sva se zbudila šele ob 8.30, na vlak pa sedla ob 10.27. Tako sva prispela v Bruges, mesto na zahodu Belgije, ob 11.30, in ravnokar se je začel dan. Da, brez velikega pretiravanja. Tu Belgijci vstajajo pred sončnim vzhodom, saj se sonček pokaže šele okoli devete, pol desete ure dopoldne.

Še nekaj besed o vlaku. Slovenske železnice dajo v nedeljo zvečer in ob petkih popoldne, ko se največ ljudi (študentje) vozi z vlakom, en do dva vagona, tako da se vsi drenjamo in jih stoji še enkrat toliko, kot jih sedi. V Belgiji se to ne more zgoditi. Potniški vlak ima kakšnih 10 zelo dolgih vagonov, tako da je dovolj prostora za vse. Poleg tega so sedeži veliko udobnešji, cene pa veliko ugodnejše od naših. Za povratno karto sva plačala vsak 8 eur. In ja, veliko hitrejši so od naših vlakov.

phpwcAWnc

Bruges je prav zares prekrasen. Izgleda, kot bi se čas tu ustavil pred kakšnimi 400 leti. Vse stavbe so narejene na enak način – stare, rdeče opeke, arhitektura ni prišla v moderno dobo. Sicer sva videla to mesto že na prospektih in že takrat vzdihovala, kako je lepo, vendar nobena fotografija ne more pričarati prave lepote tega kraja. Že samo vzdušje (no, če odštejemo vse turiste, ki kalijo “srednjeveški”mir), vonj iz pekarn, kjer pečejo slastne vaflje, nešteto čokoladnic in prodajalne čipk dajejo mestu svojevrsten in poseben pečat.

Ogledala sva si Markt (to je glavni trg), Burg,  Belfry (to je ogromna katedrala), Baziliko svete krvi, Groeninge ter mnogo drugega. Naj spregovorijo raje fotografije.

phpx19eYr

phpW5UWtY

phpajySdq

phpSz5pwq

phpNI0qb1

phppEw2ba

phpNQCAEa

phpluwNVD

phpN38ws0

phpSKlO7Q

Salutations de Brussels!

Bonjour!

Na božič, 25. 12. 2008, sva se v večernih urah z vlakom odpravila v Ljubljano. Slovo od domačih ni bilo prijetno, a misel, da greva na potovanje, nama je spravljala nasmeh na ustnice (zato sva počela take bedarije.)

phpN3WVPq

V Ljubljani sva šla v stanovanje, zaspala okoli 22. ure in vstala že ob 1ih ponoči ter se odpravila na železniško postajo. Vlak je imel mahjno zamudo, tako da sva okoli 2.45 krenila proti Benetkam.

phpOAu8bj

Tja sva prispela ob pol osmih zjutraj, pustila prtljago v milost in nemislost tamkajšnjim varnostnikom kovčkov in odpujsala v vodno mesto (ne, ne Atlantis, ampak Benetke). Najprej sva se pozanimala, kako priti do letališča Treviso, ki je približno pol ure vožnje oddaljen od Benetk (z avtobusom, so nama rekli), potem pa sva zavila v neko kavarno, ker je bilo zunaj strašno mrzlo in je pihalo s svetlobno hitrostjo (to je seveda pretiravanje, ampak tako si boste lažje predstavljali, kako naju je zeblo).

phpw30nfH

Ko sva spila kavo in čaj, sva želela odigrati še kako igro taroka, a so naju odslovili, češ da karte nimajo tam kaj iskati. Tako nama ni preostalo drugega, kot da se zavijeva v vse, kar imava pri sebi, in si ogledava to znamenito mestece.

phpyIhqcd

phpV1i5QZ

phpLosfle

phpLOrAWI

phpydycCv

phpNTnRMc

phpAa9MZ3

Okoli treh popoldne sva videla že (skoraj) vse, zato sva sedla na (topel!) avtobus, ki nas je skozi čudovito pokrajino odpeljal do letališča. (V tem trenutku vprašam Primoža, ali bova priznala, kaj se je zgodilo, ali ne. Pravi, da je celotna zgodba veliko zanimivejša, zato … )

Imela sva en kovček, ki je tehtal 25 kg. V navodilih piše, da ima lahko vsaka oseba 15 kg prtljage, zato sva razumela, da najin en kovček vsekakor ni pretežak. Ampak na informacijah so rekli, da je bil. Tako bi morala doplačati kar 150 eur (15 eur za vsak kilogram preveč). Naredila sva torej drugače. Prijavila sva že en kovček, kar je zmanjšalo težo najinih denarnic za 20 eur, stvari iz velikega kovčka pa preložila v nahrbtnike in ročno prtljago (to pomeni, da je imel Primož v žepih bunde nogavice, jaz pa v ročni torbici kavbojke), se preoblekla v težja oblačila, se preobula, sama sem imela na sebi 2 pasova … In uspelo nama je. Kovček je na koncu tehtal 16 kg (9 kg opreme nama je uspelo zložiti v ročno prtljago!), za 1 kg preveč pa gospodična na check-in ni komplicirala. Vse se je torej odlično izšlo:) Je pa res, da je bil prizor, ko sva prelagala prtljago, zelo primerna tema za novo risanko “A je to?” 🙂

Let naj bi imela ob 21.25, a je letalo imelo zamudo. Klicala sva najinega belgijskega taksista, ki se je opravičil, da naju ne bo mogel počakati in da ne more poslati nikogar drugega. To je pomenilo, da bova ostala na letališču čez noč. Takrat pa se je pokazalo, da naju nekdo tam zgoraj varuje. Nek belgijski par, ki je sedel v čakalnici poleg naju, nama je ponudil prevoz do doma! Let je bil (ko je končno prišel) miren, midva pa sva zaspala kot ubita. V stanovanje sva prispela okoli 2. ure zjutraj in takoj skočila v svet sanj.

Zjutraj (khm, no, ja), torej ob enih popoldne sva vstala in odšla na kosilo v restavracijo blizu stanovanja, nato pa sva se z metrojem odpeljala v center Bruslja.

php3D6yPm

Vreme je še vedno čudovito, nebo je brez oblačka in zato precej mrzlo. Vendar naju to ni motilo. Na centralni železniški postaji sva kupila karte za Bruges (to je (baje) očarljivo mestece na zahodu Belgije), kamor greva jutri zjutraj.

phpOhkX62

phpno4Xi2

phpFFrITC

php2oIEfe

phpEeKd4u

php4Ol4lD

Ogledala sva si še Grand Place, center mesta z restavracijami, ki so imele neverjetno lepo ponudbo hrane, malo sva še hodila naokoli, ko pa se je nad mesto spustila noč, sva sedla na metro in se odpeljala domov. Javni prevoz je res fantastičen. Obstaja ena karta (najina je za 10 voženj), s katero se lahko voziš z metrojem, tramvajem ali busom. Poleg tega se kot ena vožnja upošteva tudi, če prestopaš. Midva sva se danes vozila dvakrat z metrojem in dvakrat s tramvajem, a se je upoštevalo kot 2 vožnji. Res krasno.

Jutri zjutraj greva torej v Bruges in upava, da si bova lahko ogledala vse tamkajšnje zanimivosti.

Au revoir!

Zbogom, domovina!

No ja, spet jo maham po svetu, tokrat z boljšo polovičko.

Destinacija: Bruselj.

Na svidenje tudi tebi gimnazija, pozdravi se čez počitnice!

phpNWVfFs

phpoKbbXu

Zimska serija z Anteo

Po dolgem času sem z rokami spet malo ogrel fotoaparat. Tale zadnji teden je bil v šoli res naporen, se že čuti vpliv prihajajočih praznikov.

Torej, z Anteo Mramor sva končno le speljala ta šuting, hkrati pa sem po slabem letu spet stal na snegu. Hvala bratecu Jerneju, ki je šel z nama na sneg, hrati pa sem ga uporabil kot držalo za odbojnik.

phpQ3JNkk

phpR7ZC0H

phppaBxdQ

phpfGFXtO

phpMZUZeB

phpuFfyau

phpwKeFez

phpAdbfSw

phptJAG3i