Astronomija & Fotografija

Včeraj enostavno ni bilo več časa in energije za povzetek samo še enega dneva na naši dragi gimnaziji.

Na na hitro predstavim pot:
V meglenem in oblačnem jutru 21. maja ob 7h zjuraj se je polovica 3.b oddelka GIBa vkrcala na ladjo prevoznika Integral Brežice. Po nekajminutnem prerekanju zaradi prostora smo vendarle dvignili sidro.

Veter je bil ugoden, zato smo za sabo kaj hitro pustili obronke posavskega hribovja. Naša plovba se je vila skozi ljubljansko kotlino, mimo Vrhnike in naprej proti morju. Dolge ure smo si krajšali z osvežilnimi pijačami z blagodejnimi stranskimi učinki. Moje častno mesto je bilo poleg slavnega starega gusarja Draxa.

Takoj, ko smo obpluli rt Nanos se je vreme obrnilo nam v prid.

Oblaki so se na enkrat razkadili, vidljivost je postala fenomenalna. Vrhovni štab se je odločil, da v prvem primernem zalivu pristanemo, da se na novo oskrbimo s pijačo, hrano. Nekateri pa so čas raje uporabili za relaksacijo.

Postanek ni trajal dolgo, saj smo bili z našo ekspedicijo časovno omejeni, tako da smo takoj ob primernem vetru odpluli naprej. Naš cilj ni bil več daleč. Na križpotju smo izbrali smer proti Krasu in čez kakšne pol ure prispeli do kraja Tomaj, kjer se je rodil pomemben borec za našo deželo, Srečko Kosovel.

Obiskali smo njegov grob in rojstno hišo.

Nekateri so se med predavanjem raje relaksirali, saj jih je naporna vožnja preveč izmučila.

A postanek ni trajal dolgo. Še pred poldnevom smo ga mahnili naprej, do najbolj oddaljene točke naše plovbe, ki se je nahajala na slovenski (??) obali. To je bila Luka Koper. Ogled je potekal kar iz našega plovila. Videli smo vse mogoče – od starih ladij, do novih renojev.

Nekateri so raje premišljevali, kaj bodo počeli popoldne…

Po dvournem fraj-cajti smo se obrnili nazaj na vzhod. Naslednja destinacija: Hrastovlje, kraj starodavnih cerkva in slovitih poslikav (če malo napihnem vso stvar in pretvorim v množino).

Še ena ciljna točka nas je čakala. Tokrat ta izključno kičastega značaja. In sicer razgledna točna na (???). Ime sem pozabil, tako da lahko postrežem zgolj s slikami (ena je že v prejšnjem postu).

Po celodnevni turi je bil čas, da ujamemo še dober pasat prozi vzhodu in odplujemo. V domače kraje smo pripluli zvečer, v mraku. Presenetilo nas je deževno vreme. Še sreča, da smo imeli na drugi strani sveta lepo.

Še tehnična plat: 40D, Sigma 18-50, vse jpg, vse brez fleša (sem ga pa pogrešal, priznam).

Trst je naš!!!