Astronomija & Fotografija

Zeleno, ki te ljubim zeleno

Od višine se zvrti!

Jao, jezen ko pes.

Ko misliš da bo nekaj, pa ne moreš NIČ pametnega ven potegnit.

M63, Sunflower Galaxy

Nič, čakam na poletne meglice …

Trava je že zdavno ozelenela, drevesa so razvila krošnje, še več, že lahko jemo češnje.

Zadnje dni nas je presenetil vročinski val, zato smo iz podstrešja privlekli vrtno gugalnico.

Konji se spet pasejo noč in dan zunaj.

Šola ponovno proti koncu zahteva ponovne žrtve.

Ponoči, ko slikam, ni več mrzlo.

Okoli ribnika imamo spet polno kačjih pastirjev.

Juhej, še malo! Malo!!!

V nekem, sedaj že arhiviranem prispevku sem omenil, da delam en “tajen” projekt. Na žalost se potem ni vse tako izteklo, kakor sem pričakoval, gledano s časovne perspektive. Ampak projekt je v tem času samo še bolj dozorel, da lahko res pokažem nekaj, kar je nastalo izpod mojih rok.

Na veliko ne bi bluzil, na kratko in jedrnato: Veterinarska postaja Brestanica je odprla novo veterinarsko postajo v Kostanjevici na Krki. Na novo odprta veterinarska postaja pa vsekakor potrebuje pravo medijsko podporo, zato se je vodstvo (se pravi oče, hehe) odločil, da bo strankam poslalo zloženke, v katerih bodo vsi potrebni podatki o na novo ustanovljeni VP.

Fotografije sem poslikal vse v enem dnevu, vsakega posebej, vsakega na posebni lokaciji. Kasneje sem imel več problemov z oblikovnjem. Izbira pravega fonta, prave barvne sheme, razporeditve ipd. Nešteto možnosti, a le nekatere delujejo dobro. Nekako se mi zdi, da sem tokrat kar zadel.

Pa vi?

Zunanji dve stranici. Prav si ju je treba predstavljati, ker gre za zloženko, tako da je prva stran desna polovica.

Notrani dve strani, se pravi 2. in 3. stran. O funkcionalnosti in izgledu bi rad dobil kakšne kritike, kakršne koli, ampak utemeljene.

Danes se že tiskajo, jupi-ja-ja!

Včasih malo igranja prav paše.

Čisto tako, da se ti malo zvrti v glavi, da se malo izživiš.

Pa četudi nad fotko.

Zima je dokončno minila, poletje je že na obzorju. V šoli imamo pred sabo samo še ciljno ravnino, kjer si je potrebno izboriti čim višjo uvrstitev.
Češnje da domačem dvorišču se že veselo barvajo, nekatere celo že prav veselo drsijo navzdol po naših požiralnikih. Trava je bila danes že četrtič godna za košnjo.

Jaz pa sem se polenil čez zimo, hujši sem kok kakšen polhek. Pa ne gre za šolo, tam še kar nekako vozim (čeprav ne vem točno kako mi uspeva). Problem je v kondiciji, fizični vzdržljivosti. To se je lepo pokazalo v četrtek na občinskem tekmovanju v atletiki, ko po teku na 400m še 2 uri nisem bil dober.

Zato pa sem se (tudi po prigovarjanju Kaje) vzel v roke. “Bo treba športat!” in se zavihtim na kolo.
Dan je bil  lep, ravno prav topel. Zdaj, ko k moji dodatni foto opremi sodi tudi nahrbtnik, si bom lahko privoščil takšne kolesarske foto-izlete, kar bo verjetno samo dodatna motivacija.

Pot je bila strma in nevarna

Družbo so mi večinoma delale bale…

… kravice in cerkvice.

Kmalu som ugotovil, da ne bo šlo do vrha, zato sem si hitro našel izgovor, da bom raje naredil en fotosešn s kolesom.

Spust je bil osvežilen. Do doma sem se tako zgonil, da sem bil bolj utrujen kot pa na poti navkeber.

Se bom uspel še kdaj prepričati?

Je bilo vredno? Glede fotk?