France, last part (se pravi IV)
- 8. Februar, 2008
- Ni komentarjev
-
No, pa sem končno uspel skupaj spacat eno bogo reportažo z mojega potovanja. Na račun tega me čaka še veliko dela… V šoli namreč hočejo nekaj predstavitev, med drugim na informativnem dnevu.
Zjutraj, na železniški postaji pripravljeni, da odidemo vsak na svojo smer. Od leve proti desni: jaz, Antoine in Patrik.
Takole je mimo mene drvela pokrajina, ko sem se usedel na TGV.
Če se z vlakom pelješ 6 ur, imaš dovolj časa, da si igraš z vsem možnim. Tudi z eksperimentiranje, kakšen je najdaljši čas osvetlitve, da kamenčki še niso zablurani pri 350km/h…
… ali pa avtoportretiranjem?
Hja, takole leti pokrajina mimo…
Sama ravnina…
Preden izstopim iz TGV-ja, me pride Antoine še enkrat pozdravit. Še zadnja fotka in…
ADIJO
TGV!
Izstopil sem na letališču Charles de Gaulle ob 15:16. Čudni občutki so me navdajali. FIPA je minila, na začetku tedna sem mislil, da čakam samo na ta trenutek, da bom rešen mor v francoskem jeziku. Ampak ne, ko je vsega konec ti je žal, da se je končalo. In sploh ne veš kdaj je minil ves teden. Seveda se je bilo prav fajn vrnit se v našo ljubo Slovenijo (čeprav nas je na letu nazaj veter v rit malo metal sem in tja, predvsem pa gor in dol), se vreči svoji dragi v objem in spet pojesti kakšen konreten obrok hrane, je pa tudi res, da je bil ta teden bivanja v Biarritzu izkušnja, ki ti pusti pečat, ti za milimeter bolj odpre pogled na svet. In tako je z vsakim potovanjem. Milimeter za milimetrom.
Ljubim ta občutek…
Ljubim potovanja…
Vam pa lep pozdrav, upam da vam s tole skormno in skrajno nesmiselno reportažo nisem pokvaril dneva…
Cy.
