Astronomija & Fotografija

Komaj vedno čakam, da mine teh 14 dni, ko nam luna sveti ponoči. To so po navadi tisti dnevi v mesecu, ko je jasno. Ampak včasih se pa najdejo tudi luknje, ko je jasna noč in ni lune. Takrat jaz slikam. In v torek sem se lotil neke oddaljene povsem nepomembne galaksije, in mojemu Canonu posvetil 130min opazovanja na njene lepote.

Nastalo je tole (klik za večjo verzijo na moji strani):

Tudi več podatkov o samem fotografiranju najdete na strani.

…komentarji/kritike?

Welcome Back… to me.

Ja, naporen teden je za mano, prišel sem živ nazaj iz Francije. In kaj češ, življenje teče dalje, nobenega ne briga tvoja volja, da bi zdaj kakšen teden ostal doma, se spočil, naspal in nabral energije za naprej. Spet si vržen v vsak-o-dnev-na opravila in na nemilost prepuščen toku množice. Iskreno, včasih se je fajn mal pustiti, da te nese ta tok s sabo, odvisno kakšna oseba si. Jaz se kmalu naveličam. Pa da ne bi zdaj zašel h kakšnim razmišljanjem o bivanjskih vprašanjih, bom raje postregel s fotkami iz mojega potovanja, ki sem jih obljubil in ki jih vsi že tako (ne)STRPNO pričakujete.

21.01.08 – prvi dan mojega potovanja.

Senovo > Brnik > Paris CDG > Montparnasse > Biarritz

… iz letališča CDG proti železniški postaji Montarnasse. Slikano iz avtobusa.

… žel. postaja

… HDR

… deja vu.

… se nadaluje!

Ja, moje potovanje se počasi približuje koncu. In bolj kot se pribiližuje konec, bolj uživam tukaj. Danes smo namreč končali z našim delo – gledanjem filmov – in jutri imamo prosto. No ja, prosto, opoldne imamo kosilo in podelitev nagrad za najboljše filme, potem pa coctail pa te high-society fore   Torej nič slabega …

Druženje z vrstniki iz različnih držav EU je res zanimivo. Še posebej če se pogovarjamo med seboj vsak v svojem jeziku.

Našel sem internet, tako da lahko objavim eno fotko iz obale:

Voila, tako tole zgleda od tukaj. V bistu sem zelo malo fotkal, ker ne morem non-stop nosit mojega nahrbnika povsod, ampak mam rezervni plan, boste videli.

Torej, lep pozdrav, se še slišimo!

Torej, danes se je moje bivanje v oddaljeni dezeli prevesilo na drugo polovico. Ne morem tocno opisati mojih obcutkov.
Po eni strani se mam fajn, ker sem na morju, jem odlicno pripravljeno hrano in hodim zvecer na koncerte, po drugi strani pa gledam filme, ki jih razumem nekje 20% in jih ocenjujem, jutri pa bom o tem moral tudi vse porocati.

Seveda vse v franocoscini.
Se se javim.

Vem, vem.
Rekel sem da se bom oglasil, pa se nisem. Nisem.
ZATO KER NIMAM INTERNETA. Moj ordinateur najde dve wireless tocki, vendar se ne more povezati.
No ja, da ne zaidemo od naslova: se vedno sem ziv, francoscina me se ni ugonobila, tako da imam zdaj dobre moznosti, da prezivim.
Ps: tole pisem z mobitela, zato ni stresic na crkah, ker se mi jih ne da delat.
Lp!

Tako, tukaj sem.

Danes zjutraj sem imel let iz Brnika v Pariz na letališče Charles de Gaulle (upam da sem prav napisal), potem pa z avtobusom AirFrance do Monteparnasse, iz koder se oglašam zdaj.

Čakam na vlak (TGV) tukaj v čakalnici. Čez eno uro in 20min bom ponovno na poti.

Pred kakšnima dvema urama sem jedel, potem pa odšel na sprehod. In ja, stopim iz stavbe, grem mal gor po ulici, pridem okol ovinka, pa me kr butne > Eifflov stolp kakšen kilometer stran. Res veličasten pogled, čeprav je tukaj bolj slabo vreme.

No, počas bom mogu nehat, da mi bo še baterija zdržala kakšno uro

Še dokaz:

Se še oglasim (če bom imel kaj neta).

Au revoir!

Neki čudni občutki me navdajajo. Kakor vedno pred potovanjem. Neko vznemirjenje, ki si ga ne morem razložiti. Danes je še tako navaden dan, doma sem v naši topli hiški… Jutri pa že v drugi državi, sam, brez prijteljev, družine, Kaje … INTERNETA??

V Francijo se odpravljam na mednarodni festival avdiovizualnih vsebin. Težko reči natančno, kaj bomo počeli. Verjetno gledali kratke clipe in jih ocenjevali. In to cel teden! Upam da imajo še kakšen dodaten popestritveni program

Najbolj strah me je francoščine. Jezika, kako se bom sporazumeval. Pogoj za prijavo je bilo “fluent in franch”. Hmmm, upam da niso mislili preveč resno.

Pakirati še nisem resno začel, tako da se lahko tole vse še zavleče daleč v noč.

Ajde

sošolci,

sošolke,

učitelji,

domače dvorišče,

in sploh vsi, posebej pa ti!

Pogrešal vas bom.

Sicer pa se kmalu vidimo…