Astronomija & Fotografija

Barve, šum, ločljivost, mmmmm….

Bi pa lahko bilo še boljše, haha!

Kaj je resnično? Kaj obravnavamo kot resnično? Kako realne so vse stvari, ki jih dojemamo. Kaj je to barva, kaj oblika? Kaj vera?
Prebil sem se do konca. Super knjiga. Alamut.
Da ti misliti, spoznaš neko novo življensko vprašanje, v bistvu ti odpre več vprašanj kot odgovorov. Vsa čast Vladimirju Bartolu, lep dokaz da tudi naši pisatelji lahko spravijo skupaj kaj več kot le jamranje slovencev in njihovo podjarmjenost skozi prostor in čas. Sam jemljem branje kot oddih, kot sprostitev in užitek, ne pa trpinčenje… In zato so mi razna domača branja tako odvratna. Kaj sem bral nazadnje? Na klancu… in naslednja knjiga ni nič boljšega. Mi je že slabo.

Ampak to, to je pa vendarle nekaj drugega, nekaj kar te vleče, da se prebijaš naprej, da knjige ne doživiš, ampak jo živiš! Tega je sposoben za moje pojme samo dober pisatelj. Na nazornih in morda klišejskih primerih zažneš misliti, zagledaš svet z drugačnimi očmi.

Ja, nič ni resnično, vse je dovoljeno…

Kaj pa vera, misel, razum?

Ja, se že ve, da se včeraj ni izteklo vse po načrtih.
Pridejo oblaki, pride slaba volja, sledijo težave.

Zato pa vas zaenkrat nasitim samo s trailerjem. Upam da ga bom do konca tedna končal (buh dej lep vreme)…

Vem, tukaj verjetno tole kar ok izgleda, samo ni tistih pravih barv, resolucije pa še šuma je polno.

Vam iz prve roke opišem občutke, ko klečim tukaj zunaj na 5°C in gledam ene cifre in grafe kako skačejo gor pa dol?

FENOMENALNO JE!!!!

Jutri pride ena super super slika…
Ker mi danes vse štima tak ko mora, juhej…
Se opravičujem ker ne napišem nič daljšega, ampak so zunanje okoliščine take, da mi tega ne dopuščajo (trdi prsti od mraza)…
Uh, se veselim obdelave… =)

Ja, petek je bil lep. Pa jo z drago ob 10h z vlakom pičiva v Celje. Zakaj Celje?
Zakaj pa ne?

Mal po nakupih, mal v kino, največ pa kartako, samo da sva skupaj.
Ona si privošči nov klobuček, jaz pa dvoje nove hlače, pulover in šal. Hmmmmmm…

Kit objektiv, build-in flash – po definiciji slaba slika. Meni pa niti ne!

Ne me takoj ubit zarad naslova… to ne bo (še) en tutorial za začetnike, predvsem zato, ker tale toturial ne bi koristil niti 1% ljudi, ki bere moj blog. Malo bi samo rad predstavil tole mojo vrsto obdelave, ko za eno sliko porabim tam nekje 2-5 ur.
Ja, ste že uganli – astrofotke.

Gremo lepo po vrsti:
Recimo da sem prebedel včeraj celo noč in imam na diskuvju mojega nabildanega kalulatorja enih 250 MB slik. Vse so RAW (surovi format iz fotoaparata). Ker mi jih xp-ji nočejo kar tako pokazati, si moram pomagati s programom ala RawShooter.
Po grobem deljeno imam 2 vrsti slik. To so:

1. SLIKE OBJEKTA – to so konkretno slike, na katerih je objekt, ki sem ga slikal. Število le-teh je zelo različno, po navadi vsaj 20 in jih kasneje združim v eno sliko po metodi “stackanja” se pravi lepljenja ene slike na drugo. Te slike izgledajo nekako tako:
   
2. KALIBRACIJSKI POSNETKI – to pa so posnetki, ki jih uporabljamo izkjučno za obdelavo in na prvi pogled nimajo nobene pobezave s tem kar sem slikal. Jih je pa več vrst, da jih kar naštejem:
1. DARK FRAME – po slovensko bi se to prevedlo kot… v bistu ne vem če je sploh pametno prevajati. Bom raje razložil kaj to je.
   Ponavadi na koncu fotografiranja na objektiv/teleskop namestim pokrov, tako da ne pride na čip nobena svetloba, dolžino ekpozicije in vse ostale nastavitve pa pustim na miru, takšne kot so. Na ta način naredim recimo 5-10 posnetkov, ki jih kasneje spovprečim, da dobim neko povprečno vrednost hot-pixlov. “Kaj pa je spet to?” se bost vprašali. Ja, po logiki, da na čip ne pade nobena svetloba naj bi dobil popolnoma črno sliko. Ampak ni tako. Problem nastane zaradi “pokvarjenih” pixlov, se pravi ti. hot-pixlov, ki se obnašajo, kakor da je padla na njih neka svetloba in zaradi tega pokažejo neko vrednost, ki je v resnici ni bilo. Se pa ti hot-pixli pojavijo šele pri višjih ISO vrednostih in pri daljših časih osvetlitve, njihova intenziteta in število pa je premo sorazmerno s temperaturo, zato so profesionalne CCD kamere za astrofotografijo hlajene! Da ne bom samo palamudil… tukaj je dokaz:
   
2. BIAS (OFFSET) FRAME – zelo podobna zadeva dark frame-u, s to razliko, da tukaj nastavim čas ekspozicije na minimalno vrednost, ki mi jo dopušča fotoaparat (v mojem primeru 1/4000s). Potreben je, ker ojačevalnik ob čipu različno prebere vrstice in stolpce iz senzorja… Pri enojnem posnetku ta stvar nima pomena, vendar če slike zlagaš eno na drugo bi na koncu dobil preko slike nekaj mreži podobnega… kar nočem. Primer bias frame-a:
   
3. FLAT FRAME – ja, to vam bo verjetno malo bolj razumljivo – gre za kalibracijski posnetek, ki odpravi vinetiranje objektiva/teleskopa in odpravi vse smeti in čipu in optiki. Izgleda pa nekako takole:

Samo postopek obdelave sem že rekel, da ne bom opisoval, ker je nesmiselno… Bom pa povedala ZAKAJ porebujem vse tele zgoraj naštete slikice, ki izgledajo tako brezveze:
Dark frame in bias frame odštejem od vsake slike – se pravi program vzame recimo pixel na koordinatah x=1432 in y=522 iz slike objekta in iz dark frame-a. Dobi recimo vredosti 1250 iz slike objekta in 324 iz dark frame-a. Sledi čisto navaden proces odštevanja: 1250 – 324 = 926, samo da je to potrebno ponoviti na vseh 8 milijonih pixlov.
Enak proces se zgodi z odštevanjem bias frame-a.
Pri flat frame-ih je pa stvar malo drugačna. Tukaj gre pa za obratno sorazmerje. Fotografi bodo že vedeli zakaj… ker proti robu fotografije objektiv vinjetira je tam vrednost pixlov manjša (torej bolj temna slika). Da dobimo enakomerno osvetljenos po celotni sliki je potrebno sliko objekta DELITI s flat frame-om. Ja, malce zakomplicirano, ampak ne vem kako bi drugače povedal.

Sedaj ko smo vse slike “skalibrirali” (torej odšteli bias, dark frame in zdelili flat frame) sledi na vrsto poravnava slik in leplenje ene na drugo. Tukaj samo označim del slike na skalibrirani sliki objekta z nekaj zvezdami in program mi sam poišče na ostalih slikah ta vzorec zvezd in slike ustrezno zarotira in premakne, da se zvezdice pri leplenju lepo prekrivajo.
Zakaj je to leplenje sploh tako pomembno? Da se znebimo ŠUMA – nakjučnega šuma, ki se pojavlja naključno, ne tako kot tisti na dark frame-u. S povprečenjem slik se ta šum lepo porazgubi in slika je lepo gladka, pripravljena za nadaljno obdelavo.

No, v tem koraku skočimo iz “mojega” astronomskega programa (čisto mimogrede imenuje se Iris) v Photoshop. To pa so verjetno za marsi koga že bolj znane vode. Tam se igramo z levelsi, krivuljami, saturacijo, color balance, minimum filtrom in podrobnimi stvarmi in šele tukaj dobi slika tisti pravi sijaj, tisti WOW efekt…

Jao, se mi zdi da je stran vržen post, ker itak ne bo noben nič razumel

Je že res, počitnice so. Pa vseeno ni veliko časa. No, časa je kolikor si ga vzmeš. V bistu ga je vedno enako, odvisno je, za kaj ga porabiš.

Če ga porabiš za astrofoto… ja, potem ga kar veliko porabiš.

Danes sem že slikal. Po deževnem tednu se je končno zjasnilo, pa še luna se počasi umika iz večernega neba. Zakaj luna? Ker je ne maram!
Kadar je luna, astrofotografi spimo, kadar je ni, je po navadi slabo vreme. Če pa se slučajno kdaj zgodi, da ni lune in da je celo vreme OK, potem imam sigurno naslednji dan jaz šolo in po možnosti še pišem kakšen test al sem pa vprašan (še dobro da mam status astrofotografa). Ha, zdaj smo pa mal zaj*** tole luno in vreme, ker ni šole jutri. Grem pa namesto tega raje v Celje z boljšo polovico. In sem se zato odločil da vam že kar danes pokažem mojstrovino.

Ja, lep dan se je prevesil v lep večer. Jaz pa hitel ko sto vragov, ker sva trenutno z očetom sama doma in to pomeni, da vsa hišna opravila jaz opravljam, ker on pač 80% časa dela na terenu. Aja, hitel sem zato, da bi čim prej postavil teleskop, ker sem se odločil, da ne bom zamudil priložnosti da spet kaj ujamem na čip.
In res, okoli 6h sem imel montažo že zunaj. Sprva sem se nameraval zajebavati z teleskopom, ampak sem si rekel, da je škoda živcev, da bom že še autoguidal in to… Tako da je optični del prevzel nov Canon 70-200.
Ko montažo lepo umerim na nebesni pol, letim v sobo po laptop in fotiča, vse pršraufam, povežem in začnem:
ŠKLOC – prva fotka… gledam v RawShooterju, pa vidim da nekaj ne bo v redu s sledenjem. Svezdice so črtice in ne točke. Pa kako, saj slikam pri 200mm goriščne, to bi moglo it vsaj 10min brez popravljanja napak?
Ja… in ni šlo. Se tudi mehanika včasih upre. Sicer sem mislil slikat tam nekje do 11h zvečer, pa sem prej obupal, ker če ne štima vse 100% kar zgubim voljo. In sem po 18 ekpozicijah (vsaka 3min na ISO800) pospravil in šel obdelat tole čudo. No, saj po računkih operacijah, ki jih mojster laptop dela s pixli na slikah je na koncu še celo nastalo nekaj uporabnega. Še dobro da imamo metode kot so Smart Sharpening in NoiseNinja. da dobimo ven potem nekaj takega:

Ja, saj vem… kdor z malim ni zadovoljen.

Bi bilo pa lahko boljše. Bom še poskušal.

Montažo sem potem šraufal kakšno uro, da sem malo prešnofal in verjetno še bolj umazal vse tiste zobnike. Enkrat kmalu bo potreben bolj izčrpen remont. Do takrat bote pa take zmazke gledal.

CS!