Astronomija & Fotografija

Flores. The final frontier.

Ne ne, saj ne. Je pa vseeno cudovit kraj na zemlji, privablja potapljace in ostale pustolovce iz vseh vetrov, da se iz majhnega in zanimivega pristanisca Labuhan Bajo vsak dan odpravijo proti Komodoju, Rinci in ostalim stotinam otockov.

Tako sva tudi midva nasla prostor na ladji, ki je naso skupino 10 turistov prevazala tri dni naokoli.

Obiskali smo veliko plaz in snorkljali. Iz palube smo skakali v turkizno vodo, jedli pohane piscancke in kot trop tjulnjev crkavali na blazinah na zgornjem decku.

Ves ta cas so pod nami plavale raznorazne ribe, raki, morske zvezde, sipe…

Spali smo na otocku Sebayur, v ‘piratskem kempu’. Pred zakljuckom prvega dne vzpon na vrh otocka za soncni zahod.

Drugi vecer smo si zakurili in prepevali dolgo v noc, dokler nas ni sumenje morja oddaljeno le par metrov od postelje zazibalo v spanec, ki ga je tu in tam prekinil le kak komar.

Obiskali smo tudi otoka Komodo in Rinca, kjer se vedno domujejo velicastni potomci dinozavrov, komodoski varani.

Tudi potapljali smo se. Tokovi so nam bili naklonljeni: mante, lignji, sipe, veliki travaleyji, grouperji, morski psi, eagle rays, kraljeve murene, plamenke. In ribice. Stotine ribic!

Zadnji vecer odisejade smo prispeli ob soncnem zahodu do mangovinega otocka, kjer cez dan biva na tisoce letecih lisic. Vsak dan se, tik po soncnem zahodu, odpravijo na nocni polet na Flores, kjer se celo noc mastijo s sadjem in se ob zori vracajo v objem mangrov.

Kdo ve, koliko milijonov let letece lisice ze ponavljajo ta vecerni ritual. Bilo je res magicno, ko se jih je na tisoce neslisno dvignilo iz krosenj mangrov in so nas preletele tudi ta vecer.

S tem sva tudi z najinim potovanjem ze blizu konca. Se en surferski dan na Baliju, potem pa nazaj.

Zadnji dan na Nusi Penidi izkoristiva za obisk najbolj ikonične plaže na otoku – Kelingking beach. Odrineva zgodaj, da prehitiva trume turistov.

Kelingking beach

Adrenalinski spust do plaže spodaj ;)

Primož pravi, da so valovi takoooooo veliki! :)

Naslednja točka je bil obisk enega izmed slapov na otoku, do katerega je zopet vodilo mnogo stopnic, na koncu pa sva se lahko osvežila v majhnem tolmunčku.

Pod slapom Peguyangan, ki se razliva preko skal v morje.

Še zadnji pogled proti “Manta point-u”, kjer z vrha pečin opazujeva mante spodaj.

Pred večerom skočiva še na lokalno tržnico, kupiva nekaj sadja in ga ponudiva tudi mladini, ki vodi bungalove v katerih prenočujeva. Eden izmed njih skromno vzame kos lubenice, midva jo seveda zmaževa polovico in vsi naju sprašujejo, če imava res rada sadje 😉

Dan zaključiva z večerjo v najini najljubši warungi, kjer sva bila prvi dan na otoku njihova prva stranka. Monika nama je pripravljala odlične karije, pečen riž in rezance!

Najboljša kuharica na otoku!

Naslednje jutro pa nazaj na Bali in na letališče – Flores, prihajava!

Takole se nabaseva na hondico in sibava po Nusi Penidi. Cas je za raziskovanje juznega in JV dela otoka.

Cez srednji del otoka po razritih in luknjastih cestah do plaze Suwehan. Malo se je treba po stengicag namatrati cez klif, za nagrado si potem spodaj skorajda sam na plazi, ki je nekoc bila sanjska (plastika sedaj prekriva ze vsako plazo na zemlji).

Kosilo pri tetki na vrhu klifa, ki zunaj susi araside. Meni je natresla cilija v nasi goreng, da sem kar ? bruhal! ?

Naprej! Kam? Do Atuh Beach. Po kolovozu, ob poti se Manca se malo zagunga

Atuh in okolica je cudovita. Vsaj od dalec, raje si zatiskava oci in ne gledava prevec od blizu.

Pred povratkom naletiva se na trop opic, ki se mastijo na kokosovem orehu, ki sem ga odprl.

Danes ima Manca rojstni dan!

Pri zajtrku ji prinesejo provizoricno torto, ki sem jo narocil par dni prej za presenecenje ?

Danes so v planu tri plaze bolj v blizini: Crystal Bay 2x in Gamat Bay.

Uzivava, leziva, plavava. Kriciva na ostale turiste, ki hodijo po koralah in se nanje podpisujejo. Jeva dobre stvari. Dan zakljuciva v Gamat Bayu, ki je bolj dostopen s colnom in zato manj obiskan. Z lokalci na plazi izmenjamo par besed, zraven naju pod mangrovo lezi kuza, ki mu Manca nadane ime Fifi. Skupaj jemo kokos in zakljucimo dan pod ?

Life is good!

S kratkim jutranjim obiskom lokalne tržnice v Ubudu, sva v nedeljo zapustila Bali. Hitri čoln iz Sanurja nas je v dobre pol ure pripeljal na manjši otok ob Baliju – Nuso Penido. Takoj, ko sva stopila na pomol, sva rekla, zdaj sva pa res na morju. 😉 Vroč zrak, pripekajoče sonce, vonj po morju. Na pomolu naju pričaka fant z napisom “Primož Cigler” – najin Airbnb gostitelj. Vzame moj veliki ruzak, pokaže na sosednji skuter in vpraša Primoža: “Can you ride, Sir?”. Primoža najprej malo zmede, kako naj na skuterju pelje mene in še svoj veliki ruzak, ampak na koncu se peljemo po dva+ruzak na enem skuterju proti najini namestitvi. 🙂

Del tržnice v Ubudu je kar na glavni cesti skozi mesto.

En izmed razlogov za obisk Nuse Penide je bil potapljanje z mantami, zato sva takoj odšla do potapljaškega centra, da se dogovorimo za podrobnosti. V centru spoznava Francoza, ki je skupaj z Angležem in Indonezijcem pred pol leta na otoku odprl svoj potapljaški center. Njegovo govorjenje se kar ne neha, ampak spoznava, da svoj posel jemlje zelo resno in da bodo potopi z njim zagotovo varni ter da se s tako dobro opremo verjetno še nisva potapljala. Prav tako mi ponudi učno uro za potapljanje na večjih globinah (da se bova s Primožem lahko tudi kasneje potapljala skupaj) in v okviru potopa sem naslednji dan naredila specialnost za potapljanje do globine 30 m. Pred mrakom še na hitro skočiva v morje, kjer naju že preseneti čudovit koralni greben in polno pisanih ribic. Odlična lokalna večerja in spanje do prve jutranje (nočne?) petelinje budnice. 😉

Naslednje jutro začnemo zares. Najprej ura teorije zame, nato pa dva čudovita potopa v bližnjem zalivu. Že takoj na začetku smo videli morskega psa, ki se je skrival pod previsom skale, majhne in ogromne ribe, pisane korale, rakce, polžke, kačo, želvo, … Mant na tej lokaciji žal ne, zato se prijaviva na potop še za naslednji dan.

Testiranje morebitne dušikove narkoze na globini 30 m.

Anemon fish

Popoldan se odpraviva do Broken beach in Angel’s Billabong, kjer jaz skoraj izgubim živce zaradi 45 minutne vožnje po grozni luknjasti cesti. :p Ampak Primož s skuterjem zmore vse. 🙂 Iznad klifov se zazreva v morje in pod sabo zagledava MANTE! Trenutek slabosti zame, ko se zavem, da krožijo pod kupom smeti in najbrž vase filtrirajo plastične odpadke. 🙁 Prav tako me zelo razžalostijo vse plastenke in ostali plastični odpadki, ki, na sicer čudoviti naravni znamenitosti, ležijo vse naokoli.

Žalosten pogled na manti.

Broken beach – jama, ki je izgubila streho in nastal je naravni most.

Smeti med kaktusi…

Danes opraviva še dva potopa. Tokrat se nas nabere več potapljačev in s hitrim čolnom se peljemo do malo bolj oddaljenega Manta Point-a. Tukaj naj bi se mante pogosto zadrževale, saj je to področje za njih ‘čistilna postaja’. Po več ur krožijo naokoli in majhim ribicam pustijo, da iz njih očistijo ‘nesnago’. Več naj povejo slike.

Najboljša potapljaška oprema na otoku ;)

Najboljša malica med potopi, zavita v bananine liste!

Veličastna manta

Blue-spotted stingray

Trenutno sva nastanjena pri zelo prijaznem Airbnb gostitelju in ko sva mu povedala, da imava plan najeti avto in za dva dni oditi raziskovati sever otoka, nama je to odsvetoval. Prvi razlog je ta, da je najin plan padel ravno na vikend, ko glavne turistične točke in templje obišče veliko lokalnih turistov, prav tako pridejo turisti iz sosednje Jave. Kar pomeni še več prometa in kaosa na cesti ter dolgo, utrujajočo vožnjo. Drugi razlog je, da je najeti avto v Ubudu preprosto težko 😉 Tako smo na koncu prišli do rešitve, ki se je izkazala za odlično! Gostiteljev oče, Made, je bil najin turistični vodnik in voznik za en dan in skupaj smo odšli na izlet v višje in bolj sveže predele Balija.

Postrežba zajtrka v sobo pred odhodom.

Na dvourni poti (polni prehitevanja skuterjev in polnih avtobusev) do cilja sva se s Primožem strinjala, da je bil najem voznika odlična odločitev.

Tam spodaj je naš prvi cilj.

Prvi postanek je bil ‘treking’ po džungli v okolici vasice Munduk. No, iskreno je bil bolj lahkoten sprehod 🙂 Ampak žal tega ne moreš narediti sam, obvezen je najem vodiča in seveda ustrezno plačilo, glede na dolžino ‘trekinga’. Kljub temu smo se zabavali ob spoznavanju vseh ‘nevarnosti’ Balijske džungle. Mislim, da nam je še najbolj grozila izkrvavitev, zaradi miniaturnih pijavk, ki so prežale na nas na vlažnih tleh 😉

Sprehod smo zaključili ob jezeru in se s kanujem vrnili do izhodiščne točke.

Naslednji postanek je bil slap Banyumala. Ker je bil najin voznik že malce utrujen, naju je počakal kar na parkirišču, midva pa sva se spustila do slapu.

Božične zvezde v naravi

Kava :)

In še zadnji postanek na poti nazaj v Ubud so bile največje riževe terase na Baliju – Jatiluwih.

Na koncu sva povzela, da je bil lušten izlet, predvsem, ker smo celo pot kramljali z Made-om in primerjali naš in njihov način življenja. 🙂

Zajtrk in adijo Canggu! Obema je malo slabo, ko naju taksist pelje do Ubuda. Airbnb host in taksist se kar sama zmenita kam naju je treba dostavit.

Airbnb je cudovit! Popoldanski pocitek, nato vecerja v Ubudu.

Po vecerji pa na plesno predstavo v tempelj.

V Ubudu razmenjava preostale eure in postaneva milijonarja!!!

Danes vstaneva se v temi, nekaj cez 5. Plan je, da bova do vzhoda ze na rizevih terasah Tegallalang. Pa morava od doma z motorckom odriniti v palerini – dezuje.

Rizeve terase vseeno najdeva.

Ker zakaj bi se morali na slikah vedno smejati ?

Vreme se spravlja k sebi. V planu za dopoldne sta se dva templja v okolici. Na koncu pristaneva v treh!

Taki koi krapi plavajo v vodi za mano

V zadnjem templju se nekaj dogaja. Muzika, povorka, po templju se premikajo posasti! Malo spominjajo na nase kurente.

Midva se jim kar pridruziva. Tetke predvsem Manco vzamejo kar za svojo, ceprav se moramo sporazumevati s pantomimo.

Vrneva se v sobo okoli poldneva. Omembe vredno je se kosilo, 2 glavni jedi in 2 soka – za manj kot 2 eur vse skup.

Ob 16h se v Ubudu za 2 uri razvajava – masaza, piling, hot tub. Pizza za vecerjo, povrhu sladoled. Manci je je vrnil apetit!

Tik pred spanjem planiranje za jutri (vsega ne bom izdal), cez par minut spanje.

Sing ken ken.

Torek. Manca je bolje, ampak svoh. Vceraj je prelezala in prespala vecino dneva. Jaz najamem skuter, popoldne skocim na plazo, eno uro na valove. Desko si po nasvetu Trishne sposodim vsakic kar na plazi.

Zvecer vecerja, Manca spravi vase nekaj riza. Danes zjutraj se zato pocuti bolje. Gledam veterno napoved, ki je za danes se super. Odlociva se narediti izlet do Sanurja. Do tja morava na skutercku preckati center Denpasarja.

Zajtrk na poti

Voznja je po Mancinih besedah izredno kaoticna, jaz pa se cim bolj poskusim intiltrirat v mestni vrvez in trobenje.

Prispeva do rip curl centra, kjer naj bi rentali windsurf opremo. V lanugi zelo dobro vlece, JV smer. Se ze dogovorim za rent opreme, ampak jo zelim se prej videti.

“We have boards from 108 liters to 160.”

“Hmmm. What about something smaller? Like freestyle under 100L?”

”Sorry, no.”

Pa smo zakljucili. Samo zacetniska oprema.

Povprasam se za kitesurf in stane zacetna ura 1,100,000 Rp pa se to je na voljo samo jutri. Ni opcija.

Sprehodiva se po plazi. Drug kitesurf center, tu je cena 700,000 Rp in takoj grem lahko v vodo. Vzamem. V eni uri osvezim znanje kajtanja in se ze vozim gor in dol po zalivu. Izlet resen.

Sanur plaza

Gledava, kaj bi si lahko ogledala na poti nazaj. Manca najde tempelj ob poti.

Tempelj nekje v Denpasarju

Notri nisva sla, so pa imeli poroke kar eno za drugo.

Pred domom se ustaviva se na trznici in kupiva nekaj sadja.

Vecerja v Mama Canggu, pijaca (+ nekaj plesa) v Old Mans in zdaj spanje.

Jutri ze imava rezerviran Airbnb v Ubudu.